NAČRT PROMOCIJE ZDRAVJA

Izdelava načrta promocije zdravja

Skupina za zdravje naj po izvedeni analizi in obdelavi razpoložljivih podatkov določi prednostne naloge, ki se bodo obravnavale v okviru promocije zdravja. Potrebno je paziti, da so cilji zastavljeni čim bolj realno in v skladu z zahtevami področne zakonodaje. Z ozirom na rezultate izvedene analize lahko delodajalec izbira med naslednjimi podprogrami, ki jih bo izvajal v okviru promocije zdravja:

Podprogrami v okviru promocije zdravja

1. Zdrava prehrana

Zakaj nas bi morala skrbeti zdrava prehrana? Zdrava prehrana in aktiven življenjski slog lahko vodita v:

• zmanjšano tveganje nastanka kardiovaskularnih bolezni in nekaterih vrst raka
• boljše razpoloženje, več energije in boljša samopodoba
• možnost, da posamezniki preživijo prijeten čas z družino in prijatelji

Iz navedenih razlogov je smiselno, da določene informacije, napotke, izobraževanja s področja zdrave prehrane nudijo tudi delodajalci na delovnem mestu ter s tem delavcem omogočijo, da pridobijo določena znanja na področju prehrane.

V kolikor delodajalec organizira prehrano (sam, dostava iz drugih obratov), naj razmisli o ponudbi zdrave prehrane, vsaj občasno ali pa se odloči za stalno ponudbo tudi zdravih obrokov. Če te možnosti nima, pa naj delavcem občasno ponudi sadje ali organizira zdrav obrok, npr. zajtrk. Kadar delavci malico /kosilo zaužijejo v podjetju, naj se jim omogoči primeren prostor, ki ga delodajalec lahko opremi s plakati za spodbujanje zdravega prehranjevanja.  

DODATNE INFORMACIJE IN GRADIVA:

• brezplačni zdravstveni programi:
• CINDI SLOVENIJA
• DORA
• SVIT
• Ministrstvo za zdravje
• Smernice zdravega prehranjevanja v delovnih okoljih
• Kako zdravo uživati v soli

2. Telesna aktivnost

Fizična neaktivnost ima lahko posledice na razvoj debelosti, srčno-žilnih bolezni, celo nekaterih vrst raka, itd. Najlažji način za povečanje telesne aktivnosti je, da se ta vključi vvsakdanje življenje. Delodajalci lahko zaposlenim z različnimi ukrepi omogočijo, da so tudi pri svojem delu bolj telesno aktivni oziroma spodbujajo zaposlene k telesni aktivnosti tudi v njihovem prostem času. Razlogi za boljšo fizično aktivnost so v posledičnem boljšem počutju zaposlenih, boljši vzdržljivosti in tudi zmanjšanem številu mišično-kostnih obolenj.

Kako lahko zaposlenim k večji telesni aktivnosti pomagamo na delovnem mestu?

Na delovnim mestih imamo mnogokrat veliko sedečega dela, ob obilici dela pa se nam pogosto zdi, da primanjkuje časa za telesno aktivnost. Delovno okolje lahko pri temu pomaga in zaposlene spodbuja k telesnim aktivnostim.

Nekaj predlogov za izboljšanje fizične aktivnosti zaposlenih:

• zaposlene vprašamo kakšne oblike fizične aktivnosti so jim blizu
• če je možno, naj bo delovnik fleksibilen, morda lahko z ozirom na naravo dela občasno omogočimo dan dela od doma
• spodbujajmo zaposlene k uporabi koles in uredimo mesto za shranjevanje koles pri podjetju

• skušajte se dogovoriti za popuste pri nakupu kart pri bližnjih ponudnikih telesnih vadb
• organizirajte športni dan za zaposlene
• organizirajte delavnico za zaposlene s športnim strokovnjakom
• zagotovite brošure, letake, ... druga gradiva z informacijami o pomenu fizične aktivnosti

3. Preprečevanje poškodb pri delu in poškodb izven dela

Veliko poškodb na delu in izven dela nastane zaradi pomanjkanja varnostne kulture. Varnostno kulturo je možno privzgojiti s sistematičnim načinom dela, s pravilnim varnostnim vzgajanjem in vzpostavitvijo ustreznega nadzora tako na ravni podjetja kot na ravni države. S tem bi privarčevali ogromno denarja in namesto vlaganja v kurativo vlagali v preventivo.

Uredite varna in zdrava delovna mesta. Cena, ki jo plačujemo za nesreče, niso samo izgubljena življenja ter trpljenje delavcev in njihovih družin, temveč vplivajo na gospodarstvo in družbo v celoti. Manj nesreč pomeni manj bolniškega dopusta, posledica tega pa so nižji stroški in manj motenj delovnega procesa. Delodajalcem so poleg tega prihranjeni stroški zaposlovanja in usposabljanja novega osebja, znižajo pa se tudi stroški predčasnih upokojitev in zavarovalniških izplačil. Ljudje v svojih domačih okoljih  večkrat opravljajo dela za katera niso ustrezno usposobljeni in vešči (npr. delo z verižno motorno žago), pogosto tudi v razmerah, ki za to niso primerne, ob slabi varnostni kulturi, slabi organizaciji dela, neuporabi osebne varovalne opreme, zato prihaja tudi do nezgod izven dela. Tudi te poškodbe pomenijo veliko izgubo in obremenitev za zdravstvene, socialne in za gospodarske sisteme ter so vzrok za 20% vseh bolniških dopustov in glavni dejavnik za zmanjšano produktivnost delovne sile.

V kolikor je bilo v fazi analize zdravstvenega stanja ugotovljeno, da v podjetju prihaja do poškodb pri delu ter izven dela, ponovno analizirajte vzroke zakaj je do tega prišlo in razmislite ali bi te poškodbe lahko preprečili. Izboljšanje varnost in zdravja pri delu  lahko podjetjem prinese koristi, med tem ko imajo nezgode in poklicne bolezni vpliv na povečanje stroškov, še zlasti v mikro in  malih podjetjih.

Nekaj predlogov za preprečevanje in zmanjševanje možnosti nastanka nezgod pri delu in izven dela:

• izobraževanje, usposabljanje, pridobivanje ustreznih kompetenc za varno in zdravo opravljanje dela
• v program izobraževanja iz varnosti in zdravja pri delu naj se dodajo tudi vsebine s področja izobraževanja o varnem in zdravem delu v domačem okolju, varni rekreaciji ter teme o varnem delu v domačem okolju
• upoštevanje varnostnih standardov za delovno opremo
• izvajanje rednih pregledov delovne opreme in rednih vzdrževalnih del
• izvajanje preventivnih zdravstvenih pregledov
• vgrajevanje varnostnih sistemov
• načrtovanje in izvajanje kolektivnih varovalnih ukrepov na delovnem mestu
• opremljanje z osebno varovalno opremo in nadzor uporabe pri delavcih
• vztrajanje pri doslednem upoštevanju predpisanih varnostnih ukrepov

4. Preprečevanje izpostavljenosti škodljivim kemičnim snovem

Nevarne snovi nam lahko škodijo na različne načine. Nekatere povzročajo raka, druge vplivajo na plodnost ali povzročajo okvare ob rojstvu. Spet druge snovi lahko povzročijo poškodbe možganov, okvare živčnega sistema, astmo in težave s kožo. Poškodbe, ki jih povzročijo nevarne snovi, lahko nastanejo že ob enkratni kratkotrajni izpostavljenosti ali pa zaradi dolgotrajnega kopičenja snovi v telesu. Če so na delovnem mestu prisotne škodljive kemične snovi mora delodajalec oceniti tveganje za varnost in zdravje delavcev, ki ga predstavlja prisotnost kemičnih snovi na delovnem mestu.

Osnovne informacije o kemičnih snoveh so navedene v varnostnih listih, potrebno pa je pridobiti tudi dodatne informacije o škodljivostih uporabljenih kemikalij, ki jih varnostni listi ne navajajo. Dokumentacija mora biti delavcev na razpolago in v jeziku, ki ga bodo razumeli. V delovnem okolju se izpostavljenost škodljivim snovem ugotavlja na dva načina, preko izvajanja ekoloških meritev in biološkega monitoringa.

Vse zaposlene, ki delajo s kemičnimi snovmi je potrebno za opravljanje delovnih nalog ustrezno usposobiti, jih spodbujati k seznanitvi z vsebino varnostih listov, jim nuditi in zahtevati dosledno uporabo osebne varovalne opreme ter jih predhodno seznaniti s potrebnimi ukrepi v primeru nastanka nezgod (razlitje, ipd.).

Posamezni delodajalci pa naj razmislijo ali bi morebitne škodljive kemikalije lahko zamenjali  z manj nevarnimi ali nenevarnimi, ali bi lahko znižali koncentracijo snovi oziroma zmanjšali izpostavljenost delavcev škodljivim snovem na najmanjšo možno mero. Nikakor pa se ne sme pozabiti na ustrezno predhodno in periodično usposabljanje delavcev.

Dodatne informacije:

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

5. Ergonomski ukrepi na delovnem mestu

Osnovno načelo ergonomije v delovnem okolju je prilagajanje delovnega mesta posamezniku in ne obratno, kar je tudi eno temeljnih načel Zakona o varnosti in zdravju pri delu.  Veliko ergonomskih ukrepov je takih, ki ne zahtevajo velikih vlaganj in zahtevajo le minimalna sredstva. Pri urejanju delovnega mesta z ergonomskega stališča upoštevamo predvsem naslednje dejavnike:

• ustrezna temperatura
• primerna osvetljenost glede na zahtevnost dela
• prilagojenost delovne opreme in delovnega orodja
• obvladovanje hrupa

Na nujnost ergonomskih ukrepov moramo pomisliti ob povečanju mišično kostnih obolenj med zaposlenimi, ki običajno nastanejo kot posledice dela s ponavljajočimi se gibi, opravljanje težkega fizičnega dela ali opravljanja dela v prisilni drži.

Izredno pomembno je, da so zaposleni ustrezno usposobljeni, zato jih:

• učimo pravilne uporabe delovne opreme, da bo čim manj dviganja bremen, položaja telesa v prisilni drži,  jim pokažemo pravilno namestitev delovne opreme, ipd.
• učimo enostavnih vaj za razgibavanje in raztezanje
• ozaveščamo o posledicah dela pri neergonomskih položajih, prisilni drži
• spodbujamo k telesni vadbi
• spodbujamo k podajanju predlogov za namene izboljšanja delovnega okolja in uporabljene delovne opreme, včasih imajo zaposleni najboljše predloge

6. Organizacijski ukrepi

V strukturi vsake organizacije se nahajajo posamezniki, ki v okviru svojega delovnega mesta opravlja delo. Posamezniki se na svojih delovnih mestih različno znajdejo, na koncu pa se to  odraža  na posameznikovem počutju in tudi na zdravju. Organizacijska kultura in organizacijska klima pa imata na posameznika še večji vpliv kot to kako se nekdo znajde.  Klima v delovnem okolju naj bi bila čim bolj zdrava in ugodna, s pozitivnim odnosom zaposlenih do dela.

Eden glavnih dejavnikov organizacijske klime je način prenosa informacij znotraj podjetja. Komuniciranje naj bi bilo dvosmerno, informacije pa podane na kvaliteten in razumljiv način. 

Na vzdušje v podjetju pomembno vpliva tudi način vodenja, ki naj bo tako, da se posameznike pravilno usmerja, motivira in vpliva nanje, da bi delovne naloge izvrševali čim bolje. Na vzdušje v podjetju pomembno vpliva tudi odnos zaposlenih do dela, saj je delavcem, ki so zadovoljni z delom, ki ga opravljajo, delo zanimivo, poznajo namen in cilj svojega dela in se lahko še marsikaj naučijo. Pomembno je, da zaposleni poznajo namen in cilj svojega dela ter da prejemajo povratne informacije o rezultatih svojega dela.   

Pomemben dejavnik so tudi medsebojni odnosi, saj so dobri odnosi pomemben dejavnik za doseganje dobrih poslovnih rezultatov ter doseganje in vzdrževanje ravni zdravja.

Komunikacijo in informiranje lahko izboljšamo z:

• uvedbo krajših sestankov, kjer se zaposlenim predstavi informacije v zvezi z delovnimi nalogami
• občasnimi formalnimi in neformalni srečanji zaposlenih z vodstvom
• uvedbo ustreznega dvosmernega komuniciranja znotraj podjetja

7. Preprečevanje in obvladovanje stresa in psihosocialnih tveganj

Stres je fiziološki, psihološki in vedenjski odgovor posameznika, ki se skuša prilagoditi in privaditi na notranje in zunanje pritiske (stresorje). Nekaj stresa potrebujemo, saj nam omogoča, da se osredotočimo, sprejemamo odločitve in delujemo pozitivno. Kadar pa postane stres tako intenziven, da se ne moremo sprostiti, začutimo nemoč in stisko. Takrat smo pod vplivom škodljivega stresa. Vzroki za stres na delovnem mestu so prevelike zahteve, delo pod pritiskom, prepletanje vlog, načini komuniciranja in stiki z drugimi. Posledice neobvladljivega kroničnega stresa se odražajo na celotnem organizmu. Stres lahko povzroči čustvene, fizične in duševne težave. S stresom pa so povezani tudi nezdravi vedenjski vzorci in razvade, kot so alkoholizem, kajenje, prekomerno uživanje hrane, ipd.

Zakaj je obvladovanje stresa in psihosocialnih tveganj tako pomembno?

Na duševno zdravje dokazano vplivajo različni dejavniki, nedvoumno je,  da eden od izredno pomembnih dejavnikov prav delovno okolje. V dobrem psihosocialnem okolju lahko delo zelo blagodejno vpliva na duševno zdravje delavcev, saj jim v življenju zagotavlja strukturo ter jim daje večji občutek socialne vključenosti, identitete in statusa ter možnosti za razvoj in večjo samozavest. Slabo psihosocialno  delovno okolje pa ima lahko veliko škodljivih posledic za zdravje delavcev, ki se kažejo kot stres v zvezi z delom, slabo duševno zdravje, izgorelost, težave s koncentracijo in pogostejše napake, težave doma, zloraba alkohola in drog, slabo fizično zdravje ter kostno – mišična obolenja.

Posledice za podjetje pa se lahko kažejo v slabši poslovni uspešnosti, povečanem absentizmu in prezentizmu, več nezgod in poškodb pri delu. Odsotnost z dela je običajno zaradi slabega obvladovanja psihosocialnih tveganj daljša kot odsotnost zaradi drugih razlogov.

Delodajalci so dolžni oceniti psihosocialna tveganja po ZVZD-1 oceniti, prav tako kot ostala tveganja povezana z opravljanjem dela. Tudi v mikro in malih podjetjih je potrebno ocenjevati in obvladovati ta tveganja. Izredno pomembno je, da se vsi vključijo v spodbujanje dobrega psihosocialnega  delovnega okolja. Bistvenega pomena je izvajanje dvosmernega dialoga med delodajalci in delavci, kar pomeni, da poteka pogovor, se prisluhne drugemu, stališča  in informacije se stalno izmenjujejo, pomembne odločitve se sprejema skupaj.

8. Preprečevanje in obvladovanje nasilja, trpinčenja, nadlegovanja, psihosocialnega tveganja na delovnem mestu

Preprečevanje in obvladovanje nasilja, trpinčenja, nadlegovanja in drugih oblik psihosocialnega tveganja na delovnem mestu je v Sloveniji urejeno v dveh zakonskih aktih. Eden je Zakon o delovnih razmerjih, ki prepoveduje trpinčenje in  delodajalca navezuje k zagotavljanju delovnega okolja, kjer noben delavec ne bo izpostavljen trpinčenju na delovnem mestu ali drugim kršitvam človekovega dostojanstva.  Drugi pa je Zakon o varnosti in zdravju pri delu, ki delodajalcu nalaga sprejem ustreznih ukrepov za preprečevanje, odpravljanje in obvladovanje primerov nasilja, trpinčenja, nadlegovanja in drugih oblik psihosocialnega tveganja na delovnih mestih. Trpinčenje na delovnem mestu je z novim Kazenskim zakonikom opredeljeno celo kot kaznivo dejanje.

Mnogi delodajalci so skeptični glede pogovorov z zaposlenimi o nasilju, trpinčenju, nadlegovanju in drugih oblikah psihosocialnega tveganja na delovnem mestu, saj se bojijo, da bi se lahko to pokazalo v obliki lažnih prijav in drugih tovrstnih posledic. Praksa pa vendarle kaže, da je prav, da se zaposlene informira o problematiki in posledicah, v ta namen se lahko izda informativni letak, kjer se predvsem poudari preventivno delovanje. Posledice ne ukrepanja  se namreč odražajo ne le v izgubi zdravja posameznikov, temveč tudi v obliki finančnih posledic za delodajalca ter v posledicah za družbo.

Ukrepanje delodajalca pri preprečevanju in obvladovanju nasilja, trpinčenja, nadlegovanja in drugih oblik psihosocialnega tveganja na delovnem mestu

Delodajalec je dolžan tveganja najprej oceniti, nato pa pripraviti in v soglasju z delavci  sprejeti interni akt. (kliknite za prikaz)

K preprečevanju in obvladovanju nasilja, trpinčenja, nadlegovanja in drugih oblik psihosocialnega tveganja na delovnem mestu prispevajo predvsem spremembe na     področju organizacije dela, vodenja in organizacijske klime:

• organizacija dela – jasne zahteve in pričakovanja glede posameznih delovnih mest, natančen opis del in nalog za posamezna delovna mesta, dvosmerno komuniciranje in prenos informacij
• vodenje, demokratično vodenje, ki omogoča vključevanje sodelavcev v vodenje
• pozitivna organizacijska klima, redno in sprotno obveščanje zaposlenih o dogajanju v podjetju
• reševanje posameznih primerov, vnaprejšnja določitev v internem aktu 

Pomembno je tudi spreminjanje vedenja zaposlenih, usposabljanje zaposlenih, …

9. Preprečevanje uporabe psihoaktivnih snovi na delovnem mestu

Zakaj psihoaktivne snovi ne sodijo na delovno mesto? Uporaba psihoaktivnih snovi (v nadaljevanju PAS)  lahko povzroči škodo tako uživalcu kot tudi drugim ljudem v njegovi okolici. Znano je, da so delavci, ki zlorabljajo PAS, več v bolniškem staležu, večkrat poškodovani, manj produktivni, pri opravljanju dela pa pogosteje prihaja do napak in konfliktov. Širše gledano pa se kaže negativni vpliv tudi v ekonomskih posledicah in javnemu zdravju.  Delodajalec je zato dolžan ukrepati in poskrbeti za varno in zdravo delovno okolje brez PAS. Preprečevanje uporabe psihoaktivnih snovi na delovnem mestu ima podlago že v Zakonu o varnosti in zdravju pri delu, ki preprečuje opravljanje dela pod vplivom alkohola, drog ali drugih prepovedanih substanc, prepoved kajenja v zaprtih javnih in delovnih prostorih pa ureja Zakon o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov.  Zato so delodajalci dolžni ukrepati in izdelati interni akt. (kliknite za prikaz)

V kolikor podatki iz opravljene analize zdravja zaposlenih kažejo, da bi bilo v podjetju potrebno ukrepati na tem področju, se priporoča tudi obravnava in pomoč zaposlenim z morebitnimi težavami na tem področju. V tovrstnih primerih naj se  organizira izobraževanja zaposlenih, kjer bodo imeli priložnost pridobiti znanja in veščine za spreminjanje vedenja in utrjevanju zdravega življenjskega sloga. 

Nekaj ukrepov za ustvarjanje delovnega okolja, kjer bodo zaposleni imeli izbiro, ki koristi zdravju:

• ponudba kakovostnih brezalkoholnih pijač po dostopnih cenah
• prepoved vnosa alkohola in uporaba alkohola in drugih prepovedanih PAS 
• organiziranje programov opuščanja kajenja z zunanjimi sodelavci (zdravstveni domovi, …) 
• organiziranje tematskih delavnic o učinkih PAS na človeka in njegovo zdravje, prednosti neuporabe PAS, načini opuščanja
• pomoč zaposlenim, ki imajo težave s čezmernim pitjem alkoholnih pijač ali uporabo prepovedanih drog, da se usmerijo v programe obravnave in zdravljenja
• lahko se predvidi nagrade za zaposlene, ki dosežejo uspehe pri   spreminjanju vedenja (npr. pri prenehanju kajenja)

Ne glede na to kakšni ukrepi bodo izbrani, je potrebno paziti, da se zaposlene obvešča o aktivnostih in načrtovanih ukrepih, s pojasnilom, da so ukrepi namenjeni varovanju zdravja ter varnosti in zdravju pri delu.

KAJ PA ZDRAVILA, KI IMAJO LAHKO UČINEK NA PSIHOFIZIČNE SPOSOBNOSTI DELAVCA?

Zakonsko podlago za ukrepanje delodajalcu nalaga Zakon o varnosti in zdravju pri delu, ki pravi, da je dolžan v sodelovanju z izvajalcem medicine dela določiti v izjavi o varnosti z oceno tveganja tista delovna mesta, na katerih delavci ne smejo delati ali biti pod vplivom zdravil, ki lahko vplivajo na psihofizične sposobnosti in obstaja večja nevarnost za nezgode pri delu.

Delavci so delodajalcem dolžni sporočiti podatke o uživanju tovrstnih zdravil.

Dokument: Primer načrta za promocijo zdravja